What? Točno to. Še nekaj, kar mi je vzelo sapo, očitno pa besed ne, ker tole pa moram nujno komentirat. Še dobro, da oseba, ki jo tale zapis zadeva, ne razume slovensko, ali pa morda škoda...kaj pa vem?
Skratka, sama sem precej sramežljiva (ali nekaj takega), kar se tiče tuširanja v garderobah, takšnih ali drugačnih, odprtih ali zaprtih, kar hočete. Če je le mogoče, grem raje domov in se stuširam v zasebnosti svoje prelepe kopalnice z mozaiki različnih odtekov modre in zelene. Če pa je že ravno nujno, se nekako še stuširam, vendar poskrbim, da imam brisačo navezano tako, da pokrije ključne dele mojega telesa, tiste, ki so samo moji in Aleševi, seveda.
Nikakor ne paradiram naokoli naga in ne otresam vse popreko. Niti se gola ne pogovarjam z ljudmi okoli sebe. Najprej se oblečem, potem pa se socialno udejstvujem.
Izgleda pa, da to ni ustaljena praksa pri vseh ženskah. Včeraj sem bila na odbojki, pri kateri se nam je pridružila sodelavka, ki sem jo v službi morda videla dvakrat, na odbojki pa se je zgodilo najino tretje srečanje.
Skratka, medtem ko sem se preoblačila, sta šli ona in še ena pod tuš. Vse lepo in prav do trenutka, ko nisem rekla 'hvala za igro in se vidimo v torek'. Nakar je skočila izza stene, ki ločuje tuše od garderobe in se vsa gola in razkrečena začela z mano pogovarjat, kot da sva v službi. Brez brisače brez vsega, še vsa penasta od gela, mislim... moj bog, mene je bilo sram, nisem vedela, kam naj gledam. Da kako to, da ne grem z njimi na pijačo in da je to edini način, kako se zaključi 'trening', da morem obljubit, da naslednjič pridem, da, da, da, da... Medtem sem samo begala z očmi, razmišljala o tem, kako neprimerno se mi zdi, da moja petdesetletna sodelavka v vsej svoji velikosti in goloti razpreda o pijači po odbojki, in kako naj čim prej in čim bolj taktno z eno besedo prekinem njeno nakladanje in razkazovanje, zaloputnem vrata za sabo in pobegnem.
Uspelo mi je sicer zbežat, ampak še vedno se sprašujem in ne razumem, kako to, da se ji je zdelo primerno, da me je zasula z unimi dvajsetkilogramskimi joški in vsem ostalim. Razumela bi, če bi bili prijateljici. To bi mi nekako še šlo v račun. Med njimi sem tudi sama malo bolj sproščena. Ampak dejstvo je, da se tudi me med sabo ne pogovarjamo nage. In dejstvo je tudi, da smo vse ženske in da pri tej nesrečni B. nisem videla ničesar, kar ne bi že prej, in da je žensko telo lepo in oh in sploh. Vse je lepo in prav, dokler nas s tem istim ne začnejo posiljevat proti naši volji...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarjev:
Haha :) To se je meni zgodilo še v osnovni šoli. Pri sošolki doma nekaj šarim po njeni mizi, nakar se obrnem in se skor zaletim v njeni joški. "Sej te ne mot, ane?" ...ne bi najprej vprašala in nas potem predstavila, če že? Kr weird, ja. Uživaj svojo nagost po mili volji, rešpekt. Sam potem bodi tudi sam spoštljiv in upoštevaj to, da te pa mogoče nočmo vsi gledat. Word.
Hvala Manca! Sem že misla, da sem jaz una ta nora in ta zaplankana! Ufff, se že boljš počutim. :-)
Le glej, da se mi nauš naga sprehaja po stanovanju, ko prideš ok? :-) :-)
He, he, mene je tudi ful sram- druge gledat in sebe kazat (golota je samo pri seksu- seks pa je samo pri ljubezni). Direkt s srednjega veka sem padla!
zame je zaplankanost in zatrtost, če te je sram svojega telesa pred ljubljeno osebo ali pred samim seboj in seksaš vedno v temi in take stvari. Ostalo je pa intima in prav nič narobe ni, če se ti ne zdi kul, da drugi ljudje pred tabo poskakujejo goli. Je pa res, da je to tudi del vzgoje. Mojemu možu to ne bi bilo nič čudnega, jaz pa bi reagirala podobno kot ti. Pri njih so pač od vedno nudisti in tudi doma se tako obnašajo - saj ne, da bi ves čas skakali nagi okol, a od kopalnice do spalnice se ne obremenjujejo z oblačenjem. Mene ne moti biti naga (npr. v fitnesu pod tušem), če nas ni preveč tam in če se vsak briga zase :-) Enako v nudističnem kampu - je čisto kul, dokler ti kdo ne moli riti pred obraz ali pa nag paradira po trgovini ali kaj podobnega. Eni pač nimajo mere (iz raznih razlogov) - jaz bi ji na tvojem mestu povedala, da me moti.
anita, mislim, da bi nas to skoraj vse motilo, mislim pri nas na jogi se tudi ene ženske pol tuširajo, samo če bi pa ena dolgo pred mano stala in se z mano naga pogovarjala, bi mi blo neprijetno. mi je pa čisto ok it v savno in tam biti naga med neznanci, najbrž je vse odvisno od konteksta.
Nekatera tukaj napisana stališča so mi naravnost odvratna.
Avtorica bloga pravi, da gre po športnih aktivnostih raje domov in se tam v "prelepi" kopalnici stušira. Tako svinsko preznojena, gre raje domov, kot da bi se stuširala?
Tega bi je moralo biti sram, ne pa golote.
Potem pa izjava, da če se že stušira v javni garderobi, pa se tam ne pogovarja.
S kolegicami s katerimi je še 5 minut prej normalno na športnem terenu komunicirala, se naenkrat več ne pogovarja?
Vzrok tega pa bi naj bil, ker se gole tuširajo?
Menim, da v tem primeru gre za pretirano sramežljivost in neke vrste strah pred goloto, drugače ne bi izjavila na koncu članka "dokler nas s tem istim ne začnejo posiljevat proti naši volji... "
Draga Šnitka, ta sodelavka te ni poskušala z ničemer posiljevati, ampak te je samo povabila na pijačo.
Pa ni bila razkrečena, ampak je verjetno normalno stala tam, ti pa nisi vedela kam naj gledaš (v svojem strahu pred goloto, pa si bila mnenja da je razkrečena).
Svetujem ti, ko se z ljudmi pogovarjaš, bo najbolje, da jih gledaš v oči. Pa ni važno če so oblečeni ali slečeni.
Vprašaj se zakaj te je tako strah golote, je to morda povezano s kakšnim neprijetnim dogodkom in preteklosti ali iz otroštva, in poskusi ta strah premagati.
Objavite komentar