Še tri dobre tri tedne...

... pa bodo moji prsti na nogah spet ugledali moj obraz. :-)

Jugonostalgija

Smoki - flips sa kikirikijem

Dobrota iz otroštva, bom rekla, ne mladosti, ker sem še vedno tako rosno mlada, je na površje priplavala pred kakšnim mesecem po nočni mori, za katero se lahko zahvalim trebušnemu virusu, ki naju je oba z Alešem prav pošteno zdelal. Polnočno bruhanje, jutranje, dopoldansko, popoldansko, večerno in nočno spanje naju je čisto uničilo in izbrisalo 24 ur vsaj mojega življenja. Kot da tistega petka sploh ne bi bilo. Ampak, ko sem pa prišla k sebi, se odvlekla v kuhinjo, kjer so moje učke na pultu ugledale tale rdeči paketek, nisem sploh razmišljala, da bi lastnico vprašala, če lahko... eh, zakaj le? S celo roko sem zagrabila male, oranžne dobrotke in moj želodec jih je sprejel z odrtimi rokami. Samo kaj, ko jih po urah ponovnega spanja zjutraj ni bilo več. Aaaaarghhh. Od takrat sem sanjala smokije in še dobro, da sva šla v Slovenijo in jih nabavila štiri velike vrečke. Petdeset gramske so za amaterje. In včeraj zvečer mi je bilo spet slabo... tokrat zaradi smokijev. Ampak so bili vredni. Cela vrečka njih. One down, three to go. Vsaj ena more počakat Aleša... mogoče.

Papa

Priznanje (akt št. 2009/770)

Kopija listine

Dvaindvajsetega decembra dva tisoč devet ob enajsti uri in devetintrideset minut je na občini Uccle pred uradnico za civilne zadeve navzoči Ales Crcek, stanujoč v Schaerbeeku, na ulici Général Gratry 91, rojen v Ljubljani (Jugoslavija) dne prvega junija tisoč devetsto šestinsedemdeset, priznal očetovstvo otroka trenutno noseče Anita Bah.
V pričujoči listini, sestavljeni na občini Uccle v prisotnosti Anite Bah, matere otroka, stanujoče v Schaerbeeku, na ulici Général Gratry 91, rojene v Celju (Jugoslavija) dne osmega oktobra tisoč devetsto šestinsedemdeset, se zgoraj navedena strinja in potrjuje očetovstvo.

Zelena luč...

... me je stala sicer kosmatih šestdeset vevrc, ampak sem z veseljem odprla rdečo kletko, saj mi je moj super gini Gansič povedal, da nima nobenih strokovnih zadržkov, zakaj ne bi mogla letet teh bogih par uric do Ljubljane. Milin svet je sicer obrnjen na glavo, ampak baje, da ji je to super kul, nama pa še bolj. :-)
Tako da, vsi plani za enajstdnevno počitnikovanje v deželici, kot bi rekla Helena, so še vedno aktualni in bodo nedvomno izvedeni, prej ali slej. Se že neznansko veselim vseh svojih babnic in potikanja po štantih in kuhancih in čajčkih in torticah in knjigarnah in štacuncah in snegu in in in...
Se vidimo čez dobesedno par dni.

Zombiji...

živi mrtveci... krvavi, opotekajoči, nagravžni kot sto hudičev skupaj in še kakšen ob strani... so vsepovsod. OK, prav, ravno vsepovsod sicer ne, ampak filmi so jih pa polni. Letos so še posebej popularni, poleg vampirjev in drugih strah in srh vzbujajočih, grozljivih pojav iz teme. No, vsaj včasih so se mi zdeli taki... prav na živce so mi šli, ni se mi dalo izgubljat časa ob gledanju teh dezorientiranih butcev. Aleš si je vedno take filme prihranil za čas, ko sem bila jaz v Strasbourgu, da jih je lahko v miru gledal in užival. :-)

Zdej pa... jih gledava skupaj. In oba uživava, on sploh, jaz pa tudi. Sploh ne morem verjet. Po moje zaradi tega, ker so zombi grozljivke postale zombi komedije. Všeč mi je, kako se delajo norce iz teh patetičnih, okrvavljenih, opotekajočih se par. Kakšen strah, smeha polna vreča.
V bistvu sem svoje mnenje o njih delno spremenila že ob gledanju Shaun of the Dead kar nekaj časa nazaj. Pred nekaj dnevi pa sva se spraševala, kaj bi gledela, in če ni vrag, Aleš predlaga Zombieland. Nekaj sem se še hotela kremžit, češ, da se mi res ne da gledat tega, ampak me je s trailerjem prepričal, tako da, če potegnem črto pod najinim zombi večerom, si skoraj upam trdit, da sem se mogoče jaz še bolj zabavala kot on. Res kul film, komedija, priročnik, kako se obranit pred zombiji, če hočete. Priporočam. Da ne omenjam Woodyja Harrelsona, ki je odličen v vlogi master zombi ubijalca s kavbojskim klobukom. Za povrh pa, če kdo res ne more gledat filma brez nauka, se še ta najde.
No, včeraj pa sem nekaj brskala po netu in našla novičko, da bo Natalie Portman producirala in zaigrala v glavni vlogi enkranizacije romana Pride and Prejudice and Zombies. Komaj čakam!

Ker srečen dan?!?

Naša mala bunkica Helena in Anže imata od danes zjutraj še enga freestylerja v svoji družbi. Gal Tito je končnooooo prišel!!!

Madonca, saj smo ga čakali že cel teden, lubeka malega! Vsi smo bili na trnih, kaj šele onadva.

Tako da... ker srečen dan je danes?!?

Jaz ga že od pol devetih zjutraj obeležujem s solzami sreče v očeh. Sploh ne morem pomislit na njih, ne da bi se mi orosil pogled. Noro, ker lep dan?!?

Tako, one "down"/"out", three to go... ta vmesne tri. :-)

Arrivederci suckers...

... andiamo in Sardegna.