Še tri dobre tri tedne...

... pa bodo moji prsti na nogah spet ugledali moj obraz. :-)

Jugonostalgija

Smoki - flips sa kikirikijem

Dobrota iz otroštva, bom rekla, ne mladosti, ker sem še vedno tako rosno mlada, je na površje priplavala pred kakšnim mesecem po nočni mori, za katero se lahko zahvalim trebušnemu virusu, ki naju je oba z Alešem prav pošteno zdelal. Polnočno bruhanje, jutranje, dopoldansko, popoldansko, večerno in nočno spanje naju je čisto uničilo in izbrisalo 24 ur vsaj mojega življenja. Kot da tistega petka sploh ne bi bilo. Ampak, ko sem pa prišla k sebi, se odvlekla v kuhinjo, kjer so moje učke na pultu ugledale tale rdeči paketek, nisem sploh razmišljala, da bi lastnico vprašala, če lahko... eh, zakaj le? S celo roko sem zagrabila male, oranžne dobrotke in moj želodec jih je sprejel z odrtimi rokami. Samo kaj, ko jih po urah ponovnega spanja zjutraj ni bilo več. Aaaaarghhh. Od takrat sem sanjala smokije in še dobro, da sva šla v Slovenijo in jih nabavila štiri velike vrečke. Petdeset gramske so za amaterje. In včeraj zvečer mi je bilo spet slabo... tokrat zaradi smokijev. Ampak so bili vredni. Cela vrečka njih. One down, three to go. Vsaj ena more počakat Aleša... mogoče.