...ali po slovensko osemdesetletnik oz. osemdesetletnica. Naša mama Albina je namreč pred skoraj dvema tednoma praznovala svojih osemdeset pomladi! In to ne praznovala doma, v krogu najožje družine, ob tortici in čaju, temveč v naši vaški gostilni, ki je na dotično soboto prebavljala kar šestedeset ljudi. Nabralo se nas je iz vseh vetrov, vseh starosti in velikosti, in vsi, prav vsi brez izjeme smo bili odlične volje, pripravljeni na žur, ki smo ga tudi pošteno izvedli, skupaj z mamo in atom, ki bo svoj "oktogenerski" dan praznoval čez malo manj kot kako leto.
Naše druženje se je začelo okoli šestih in se končalo, morda ne boste verjeli, ampak ob nekaj čez tretjo uro zjutraj. Tisti, ki smo prišli prvi, smo pa naši stari navadi odlšli zadnji. Kakšni Štajerci bi pa bili, če bi se zadeva drugače odvila, a ne? :-)
Res sem vesela, da so se doma odločili v prid praznovanja in ne samo to, temveč tudi v prid širše zasedbe, kakor je bila na začetku planirana. Tako sem imela priložnost videt ne samo moje najdražje domače, ampak tudi nebroj drugih ljudi, sosedov, družinskih prijateljev in še koga, ki so mi, zaradi tega, ker pač živim malce dlje od doma kakor ponavadi, ušli iz vidnega polja. :-)
Res sem vesela, da so se doma odločili v prid praznovanja in ne samo to, temveč tudi v prid širše zasedbe, kakor je bila na začetku planirana. Tako sem imela priložnost videt ne samo moje najdražje domače, ampak tudi nebroj drugih ljudi, sosedov, družinskih prijateljev in še koga, ki so mi, zaradi tega, ker pač živim malce dlje od doma kakor ponavadi, ušli iz vidnega polja. :-)
No, tukaj pa še nekaj slikic za dokaz in posladek. Vse najboljše mama, še enkrat, na mnoga, vesela, živahna in plesno razpoložena leta.
