What? Točno to. Še nekaj, kar mi je vzelo sapo, očitno pa besed ne, ker tole pa moram nujno komentirat. Še dobro, da oseba, ki jo tale zapis zadeva, ne razume slovensko, ali pa morda škoda...kaj pa vem?
Skratka, sama sem precej sramežljiva (ali nekaj takega), kar se tiče tuširanja v garderobah, takšnih ali drugačnih, odprtih ali zaprtih, kar hočete. Če je le mogoče, grem raje domov in se stuširam v zasebnosti svoje prelepe kopalnice z mozaiki različnih odtekov modre in zelene. Če pa je že ravno nujno, se nekako še stuširam, vendar poskrbim, da imam brisačo navezano tako, da pokrije ključne dele mojega telesa, tiste, ki so samo moji in Aleševi, seveda.
Nikakor ne paradiram naokoli naga in ne otresam vse popreko. Niti se gola ne pogovarjam z ljudmi okoli sebe. Najprej se oblečem, potem pa se socialno udejstvujem.
Izgleda pa, da to ni ustaljena praksa pri vseh ženskah. Včeraj sem bila na odbojki, pri kateri se nam je pridružila sodelavka, ki sem jo v službi morda videla dvakrat, na odbojki pa se je zgodilo najino tretje srečanje.
Skratka, medtem ko sem se preoblačila, sta šli ona in še ena pod tuš. Vse lepo in prav do trenutka, ko nisem rekla 'hvala za igro in se vidimo v torek'. Nakar je skočila izza stene, ki ločuje tuše od garderobe in se vsa gola in razkrečena začela z mano pogovarjat, kot da sva v službi. Brez brisače brez vsega, še vsa penasta od gela, mislim... moj bog, mene je bilo sram, nisem vedela, kam naj gledam. Da kako to, da ne grem z njimi na pijačo in da je to edini način, kako se zaključi 'trening', da morem obljubit, da naslednjič pridem, da, da, da, da... Medtem sem samo begala z očmi, razmišljala o tem, kako neprimerno se mi zdi, da moja petdesetletna sodelavka v vsej svoji velikosti in goloti razpreda o pijači po odbojki, in kako naj čim prej in čim bolj taktno z eno besedo prekinem njeno nakladanje in razkazovanje, zaloputnem vrata za sabo in pobegnem.
Uspelo mi je sicer zbežat, ampak še vedno se sprašujem in ne razumem, kako to, da se ji je zdelo primerno, da me je zasula z unimi dvajsetkilogramskimi joški in vsem ostalim. Razumela bi, če bi bili prijateljici. To bi mi nekako še šlo v račun. Med njimi sem tudi sama malo bolj sproščena. Ampak dejstvo je, da se tudi me med sabo ne pogovarjamo nage. In dejstvo je tudi, da smo vse ženske in da pri tej nesrečni B. nisem videla ničesar, kar ne bi že prej, in da je žensko telo lepo in oh in sploh. Vse je lepo in prav, dokler nas s tem istim ne začnejo posiljevat proti naši volji...
