All work and no play makes Jack a dull boy

Dost' imam! Že od Provanse naprej (o kateri sploh nisem nič napisala, nobenih slik podelila, ker enostavno ne najdem časa!) delampo vsak dan kot blesavi. Zjutraj pridemo, mogoče imamo čas za kosilo, pa niti ne vedno, in zvečer se odvlečemo vsak iz svoje pisarne domov. Jaz skoraj direkt v posteljo. Niti en dan nisem šla na telovadbo ali pa na pijačo v štirinajstih dneh. Skoraj vsak večer dobesedno mrknem v Aleševem objemu... komaj se odvlečem/ me odvleče v posteljo.
Strasbourg me je ubil, mislim, da sem doživela svoj prvi živčni zlom, ker mi je šlo od glavobola in joka na bruhanje. Po moje to šteje, a ne?
Res imam dovolj, zato bom samo še danes dull girl, jutri grem pa na zaključno večerjo našega slavnega medinstitucionalnega turnirja v odbojki, v nedeljo v Kraljeve botanične vrtove, v ponedeljek na pijačo z Uršo in Heleno, v torek na odbojko, v sredo pa še ne vem, ampak prisežem, da ne bom doma! Sploh zato, ker mi je Aleš pobegnil v Srbijo in ga pogrešam!