Ta veseli dan...

ali Moj Aleš je naredil konkur!
Čestitam, bejbi, tako se dela! Le glej, da me danes se prepoznaš, ko se vam pridružim na pivu, malce kasneje. Hm, mogoče pa lahko jaz ze na letalu začnem praznovat... :-)

Za vse tiste, ki ne poznate eurožargona pa: concours je francoska beseda, ki pomeni nič drugega kot izpit...ampak pozor, ta izpit ni zgolj izpit, koker Glagol I na angleščini ali pa Statistika na geografiji...to je izpit, s katerim si zagotoviš redno službo v Evropskih institucijah, za vse večne čase! Če hočeš seveda, ampak, bistvo je, da si socialno in financno preskrbljen. Na tebi pa je, ali to sprejmeš ali ne. Tako je to, da...

Alora, dragi moj darlington, še enkrat čestitam!

Sicer pa, čestitke namenjan tudi Sabini, Snezani, Petru, Urošu, Klemnu, Tini, Sandri, Sajotu, Anzetu in skratka vsem, ki so danes naredil katerikoli konkur! Bravo Evrokati!

Home alone

Ja, take 'mamo. Moz me je prepustil na milost in nemilost ostrim zobem velikega, usmrajenega mesta, medtem ko on uziva, sklepam, na eni razkosni ladji sredi Rdecega morja, s polnimi pljuci vdihuje svezino morskega zraka in se iz oci v oci srecuje s papagajkami, morskimi zvezdami, kravami in kuzki. Pa se nicesar ne more delit z mano niti jaz ne z njim, ker se nahaja v mobilnem mrku in to ze en cel teden. Jaz pa.... home alone. Vse lepo in prav, vzela sem si cas zase, pobarvala drzalo za casopise in revije, v zeleno seveda, kaj pa ste mislili? Popleskala tudi okvir od ogledala, ki ga bomo obesili v delovno sobo, I think. V katero barvo? Brez komentarja.
Kupila darilo za Alesa, igrala skvos, badminton, vsak dan kolesarila od doma v sluzbo in nazaj, vcasih celo dvakrat, hodila na pijacke in cveke in kosila in v sluzbo in domov in prala in kuhala in likala in cepela pred racunalnikom (en dan celo 4 cele ure, ker se nisem mogla odtrgat od ene fantasticne BBC-jeve nadaljevanke State of play), skratka...delala sve i svasta, super je bilo, ampak kar je prevec je pa prevec...naj ze pride enkrat nazaj!! Toliko stvari je, ki bi mu jih vsak dan rada povedala, pa ne morem. Kam naj vse te informacije shranim? Ko pride nazaj, jih bo ze taka gmota, da bom mogla naredit' hudo selekcijo in nebroj zanimivosti se bo za vedno izgubilo, brez da bi on slisal zanje. Beda. Pa tako lepo sem jih vsak dan zbirala, kar pac zenske najbolj obvladamo, kakor bi rekel Jamski clovek Uros Fürst. Jah, kaj naj zdaj? Pride sele v nedeljo, tako da, edina stvar, ki mi ostane, je uzivat se tehle nekaj samskih dni, ga zurat do onemoglosti, hodit spat ob 6h zjutraj...ahahahaha, sala stoletja. Stara sem ze, ne morem vec tega pocet. Torej, kaj mi preostane? Nic, pocakat, da pride domov, mu skocit v objem (tako da ga skor zadusim) in mu povedat, da sem ga ful ful ful ful ful ful ful ful pogresala!

Moja Ninka...

... pravzaprav niti ni vec tako mala Ninka, ampak je ze prava Nina. :-) Velka punca, vsak dan bolj pametna in razgledana, kar vedno znova opazam po najinih pogovorih, ki so v zadnjem letu in pol zal skoraj v vecini omejeni na messenger in na maile. Ja, to je pa pomanjkljivost zivljenja v tujini... :-( Ampak ne bom jamrala in tarnala, jokala in stokala, ker to ni bil moj namen. Moj namen je bil poiskat nekaj slicic, ki sva jih z Ninko naredile za letosnje Velikonocne praznike, in jih naflikat v tale moj spletni dnevnik. :-) Evo...

Lupčka za brzdej

Čigavega? Mojega? Neeee, moj Bučko z lučko praznuje na dan današnji, 1. junija svoj brzdej. Hja, kako ga praznuje je bolj vprašanje, saj je danes revček v koordinaciji in še dežuren...ampak mislim, da se je našla herojinja...heroinja...kaj pa jaz vem, kako temu danes Toporišč reče, ki bo prevzela njegovo dežuranje (super pridna Tina!), tako da bova lahko šla najprej vse premagat na badminton, potem pa vsi skupaj še na kakšno pijačko ali dve ali tri.

Bebji, še enkrat, vse najboljše, najlepše in da bi videl vsaj 8 morskih psov!
Evo ti še enga lupčka...