Ja no, prejšnji četrtek krasno odgovarja mojemu naslovu. Že na vse zgodaj se je začelo...no ja, okol pol desetih, ko sem prišla v službo, me je Nastja poklicala in vprašala, če imam kaj časa za intervju za BBC...ahahahaha, bolj verjetno za Novi tednik. Celjski regionlani časopis, lepo prosim.
Tako sem prvič v življenju imela tak prisrčen in zelo sproščen pogovor z novinarko, ki upam, da bo lepo ubesedila moje nebuloze iz nebroj dialektizmov, precej manj anglicizmov in podobnega.
Nadaljevalo se je z odbojko na pesku zvečer ob pol osmih. Ja, v Bruslju, zunaj, na dejanskem pesku...kot bi presejali pesek iz plaže. Še zdaj ne morem verjet, da je bila cela beach volley scena tako avtentična, sredi betonske džungle naše evropske prestolnice.
Končalo pa z daleč najbolj simpatičnim kelnarjem, katerega barček smo našli po naši rekreaciji "a la plage". Ne samo, da nam je nosil porcije oreščkov, grickalic in podobnega, na koncu nam je častil še pijačo. Mogoče se bo zdelo to komu nekaj čisto vsakdanjega, nam pa ni bilo nič jasno. Še nikoli se ni nobeni izmed nas zgodilo, da bi nam kelnar častil pijačo. Da bi še večkrat prišle...je rekel...pridemo! Najprej na beach volley potem pa na Leffe-ta.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
na leffe pridem pa še jaz. :)
zadnje cajte, ko gremo na kako pivce po telovadbi, vedno pijem leffeta. Res mi je vsec, kar za vecino pirckov ne morem lih rect. :-) Tako da, very welcome, moja draga.
Objavite komentar