Zvoki Slovenije

Takole je pisalo v vabilu --- Vabljeni na glasbeno promenado zvokov izpod alpskih vršacev, panonskih nižin in živahnega Jadrana, v torek, 17. junija, ob 20. uri v Ancienne Belgique. Več kot dvajset priznanih glasbenikov ter izvrstnih solistov iz različnih glasbenih skupin (Jararaja, Katalena, Katice idr.) bo predstavilo izročilo slovenskih ljudskih pesmi v moderni izvedbi. --- Itak, da nikoli ne zamudimo ničesar, kar organizirajo Slovenci tukile, naj si bo gledališka predstava, mjuzikl, literarni večer z branjem slovenske poezije, žurke ali koncerti. Tako da tudi tega nismo. In še dobro, ker je bil res IZJEMEN. Ne samo Jararaja, ki so zares the best, tudi Katalena so zažigal. Da sploh ne omenjam enih solistk, ki sem jih na veliko žalost v AB prvič videla in slišala (halo glasbene založbe, zbud'te se in dajte takim taletnom pogodbe in ne pacientkam z umetnimi joški in platinastimi lasmi). Ena zapela Edith Piaf tako, da so mi šle vse kocine pokonci, druga izgledala kot operna pevka, pela pa kot Operna pevka z veliko začetnico. Tretja je interpretirala Markota, ki skače, na čisto svojevrtsen način, četrti je bil tip s fenomenalno energijo. Dlani so pekle od ploskanja, grla bolela od petja in navdušenih encore, encore. :-) Ampak ob enjastih nam niso hotel dat več...ali pač. Na oder je prišel Gombač in skupaj z njim in še štirimi puncami, ki so dvigovale barvne table, smo MI z ročno izdelanimi piščalkami zaigrali Odo radosti. Dvorana je počila od navdušenja. Res kul.

Edina stvar, ki je bila še kar moteča so bili določeni ljudje, ki žal niso bili v manjšini, ki so brezobrazno in brezobzirno, predvsem do izvajalcev pa tudi do nas ostalih, na glas vrteli svoje jezike in na trenutke se je zdelo, kot da so oni v ospredju dogodka, glasba pa le za kuliso. Dejte, prosim, drugič ostat doma in glejte fuzbal.

"Obletnica" Rima

Hm, tale naslov bi mogoče znal biti zavajajoč...evrokrati, čisto nič nima veze z Rimsko ustanovitveno pogodbo. Je pa povezan z neke vrste pogodbami in sicer poročnimi. :-) Dve leti nazaj so se Urša, Nastja in Mateja odločile zavezat vozel in to smo proslavile na vikend dekliščini v Rimu. Kar težko verjet, da se nam je ratalo dogovorit...vsem sedmim namreč.

No, zdaj so naše nekoč ledig bejbe že poročene, ene z otroki, druge še brez, ena izmed nas živi v Luksemburgu, ima krasnega dojenčka Matijo, druga je gospa ambasadorjeva žena, stanujoča na Dunaju, ostalih pet pa nas je v Bruslju, ena z najlepšo punčko na svetu Lano, druga na frišno super zatreskana v postavnega Grka, ostale tri pa še brez dojenčkov, športnega duha in telesa, vedno dobre volje, tudi če te v službi zasipavajo z delom, in najpomembnejše - največje oboževalke svojih postavnih fantov in mož.

Tako smo se lotile velikega, logistično zapletenega projekta, ki je bil v bistvu obletnica našega projekta 'dekliščina v Rimu', imenoval se je pa 'napad sedmih na Barco'. In ratalo je! Podaljšan vikend v Gaudijevi, Dalijevi, Mirojevi in konec koncev naši Barci se je odlično obnesel. Že dolgo ni bilo toliko smeha in plesa ter tapasov in sangrije. Sonček nam je sijal kljub slabim napovedim, Krištof Kolumb nas je pričakal s svojim pol metra dolgim prstom, štacune so nam bile odprte, fontana je oživela, teta nam je prodala sedem utripajočih ribic za sedem evrov, Nastja se je zdilala še za mikrofon, Cava je stekla po grlih, cervesa con lemon tudi, veter smo imele v laseh in na ustnicah nasmeh :-) in ko smo prispele domov, smo padle v objem našim kerlcem, ki so doma sestavljali lego kocke, uživali v družbi svojih otrok, spremljali Euro, se družili s svojimi sodelavci in tako naprej in tako dalje.

Naslednja "obletnica" Rima bo v Beogradu.

Najprej pometi pred svojim pragom

Evropski parlament je edina inštitucija Evropske unije, ki je demokratično izvoljena. Sestavljajo ga poslanci ("izvoljenci ljudstva"), ki veliko govorijo in so izredno pametni, kar je dostikrat omejeno samo na dvorano, v kateri debatirajo in na papir, kamor sprintamo njihove ideje. Žal. Trenutno se najbolj vroče teme varstvo okolja, podnebne spremembe in nasploh negotova prihodnost našega planeta, če ne bomo takoj ukrepali. Kar se mene tiče, je za mnogo stvari že desetletja prepozno, ampak jaz sem samo tajnica. :-)

Skratka, naš debatni krožek, kakor včasih za hec imenujejo EP, se je odločil, da bo ukrepal...konkretno. Kako? Tako, da se bomo vsak mesec v Strasbourg, kjer potekajo plenarna zasedanja, in nazaj domov namesto z letali, ki so veleonesnaževalci, vozili z vlaki. Ta velikopotezna gesta izhaja iz programa Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS) in je sicer čisto dobronamerna, se z njo popolnoma strinjam, jo absolutno podpiram in verjamem, da bo pomagalo, da najprej pred svojim pragom pometemo, če želimo, da nas bodo drugi resno jemali in nam še naprej dajali pravico, da jim solimo pamet, samo---lepo vas prosim---a ne bi potem raje prepričali Francijo, da končno neha bit jokica in naj že dovoli, da se Parlament preseli iz Strasbourga v Bruselj. Tako ne bomo samo okolju naredili veliko uslugo, temveč tudi splošnemu letnemu proračunu. Sem našal en fini članek, kjer si lahko prebere nekaj podatkov o naših mesečnih izletih v Alzacijo.

Kdo je izumil saksofon?

Hja, priznam, ignoranca pa taka. Ko sva se z Alešem v četrtek menila, kako bova preživela štiri dni, za katere se imamo zahvalit vikendu, Evropi in RKC, sem v roke vzela Lonely Planet Belgija in Luksemburg in ker v luksemburških Arednih niso imeli nobene pametne nastanitve frej, sva rekla, da bova pa belgijske mal raziskala. Ardene namreč. Torej...Aleš je najdu eno malo mestece (nekih 13 tisoč prebivalcev) južno od Bruslja, ki se mu reče Dinant. Poleti je baje zelo turistično, ampak maja pa še ni nobene panike. Razpotegnjen ob reki Meuse, ujet med njeno strugo in še kar impresivne skale, malce ob strugi navzdol ali pa navzgor, pa se že izgubiš v gozdu ali pa med njivami. Odlično izhodišče za enodnevni kolesarski izlet. In kam paše saksofon? Ja, točno sem. Sem izvedela iz Lonliča, da se je ravno v Dinantu rodil gospod izumitelj po imenu Antoine-Joseph 'Adolphe' Sax, oče saksofona, ki pa je moral it v Pariz izumit ta inštrument, saj so ga Belgijci tako rekoč preko praga potisnal, s tem, ko mu niso hoteli dati nagrade za njegove prejšnje dosežke (bas-klarinet), češ, da je premlad (star okoli 20 let). Sploh ne morem verjet, da nisem tega vedela. No, sej sem kmalu ogotovila, da nisem bila edina. Še dober, da smo bili na pivu sami pametni. :-)
No, toliko o uspešnosti Belgije na področju promocije vsega ostalega razen piva in čokolade, ok no, pa lulavčka.
Aja, pa še fotke...resnih gorskih kolesarjev. :-)

Mythbuster

Je že res, da Bruselj slovi po marsičem drugem kot po soncu in visokih temperaturah in zato smo zadnje dni vsi čisto iz sebe, ko se zjutraj prebudimo v krasno, sončno jutro in ko nas zvečer, še vedno to isto sonce, skoraj v posteljo pospremi.
Evo, print screena iz zelo zanesljive in predvsem izredno kritične strani z vremenskimi napovedmi za ta skrajšan delovni teden in podaljšan vikend.
Let there be sun!

Bizgeci

Danes smo šle na kosilo same babnce, kar pomeni Sabina, Andreja in jaz. Človek bi se mogoče lahko začudil, da smo govorile o avtomobilih (kako je Sabinin ati v dizla natankal bencin in kako je nevemkoliko cilinderska mašina valda zaštekala ter kako je premeten avtomehanik, potem ko se je pozdravil, le ugotovil, da nekaj iz cevi ven diši ne po nafti, ampak po bencinu; kako dandanes ni več nobene razlike ali voziš dizla ali bencinarja, ker ima dizel z, recimo mašino 2,0 in naprej, že tako dobre pospeške, da je čisto vseeno) in fuzbalu (kako so včeraj Angleži praznovali zmago Manchester Uniteda nad Barco in to v Španiji - katastrofa!)). Ampak ne, nam se je zdelo prav super! :-) No, potem pa je končno beseda nanesla tudi na malce manj moško temo ali pa tudi ne. :-) Risanke. Sabina je čisto navdušena povedala, da je zadnjič pri prijateljih tuki v Bruslju gledala slovesnko risanko, ki se ji reče Bizgeci. Baje jih Blaževi starši doma snemajo in pošiljajo gor. Meni se je sicer zdelo, da sem že slišala zanje, samo gledala jih pa nisem še nikoli. Voila, Youtube rešitev za vse nevedneže. Res dobra risanka...liki (žval'ce) so taki preprosti, narisani v parih potezah, ukvarjajo se z vsakdanjimi stvarmi kot so zima, mraz in kurjava, počitnice na jugu in tako. Žal sta na Ytubu samo ti dve. Ampak meni je pa najbolj kul muzika. Mislim, da so Ani Pupedan plačali avtorske pravice. The best. Priporočam tudi ne več tako malim/mladim otrokom.

@ Manca: nekoč so bile rdečelaske

Evo, našla...masterpieces made by your übergalactically-smart&funny etc. loverrrrrman. :-)