Tajska in Pariz

Tajski večer je ratal! Vok se je izkazal za odlično naložbo, razlogov za nazdravit je bilo dovolj in pošteno smo se potrudili, tako gostje, kakor tudi gostitelja. Posledice....v pisarni diši po neproduktivnosti, lenobi, utrujenosti, neprespanosti, shall I go on? :-)

Pariz bo tudi ratal...meni prvič. Ha, sploh ne morem verjet, da se še v skorajšnjih treh letih bivanja v srcu Evrope nisem odpravila tja. So mogli pridet Oziji. Sicer bo kratko, ampak brezdvoma sladko. Predvsem zato, ker Melani sploh ne ve, da bo dobila Cote d'Orov evrokrem. In to oba, s temno in svetlo čokolado. Hotla je namreč, da ji ga takoj, ko prideva domov, to je bilo aprila, kar v Melbourne pošljeva - po pošti. Hm, po moje bo še slajši, ker ga je tolk časa čakala.

Zdaj je torej uradno, v petek Pariz, v soboto Slovenija.
Arrivederci Bruselj.

Iz bruseljske plaže na ta pravo

Ja no, končno je vsega konc! Še tri dni in gremo na počitnice! Sploh ne morem verjet, da nisem bila na počitnicah že od aprila. Noro! Jaz bi z zakonom določila, da si mora človek vzet vsaj en teden dopusta na dva meseca ali pa no, na tri mesece, ker drugače človek sploh ne more bit učinkovit. Pa sej se mi zdi, da obstajajo številne študije in razmišljanja in članki na to temo, samo kaj, ko ostaja žal samo pri teoriji.

Kakorkoli, trije tedni intenzivne francoščine so se splačali, šesta stopnja je v žepu, bruseljsko plažo smo obiskali in ovekovečili z res odličnimi mojitoti, tri dni res sončnega in vročega vremena uživali kolikor se je le dalo, vse ostale sive in zadušljive tedne, s 70% vlago, pa prebrodili v domačih savnah, naučili smo se kuhat tajsko, kupili tud vok, ki ga bomo danes testirali na Sabini in Julienu in Kristini - poročilo sledi - če bo čas, seveda. Potem pa na juriš v Slovenijo, na kolesa in Trnfest, na Krk na morje, na Štajersko domov itd. itd. V treh tednih pa se bo že kaj dalo narest, ni vrag!

Se vid'mo torej, very soon! Komi čakam!