Vedno bolj so mi pri srcu vikend skoki po evropskih mestih, mestecih, krajih, vasicah.... Odkar sem v Bruslju (hm, to bo kmalu naneslo 2 leti!), jih je bilo že kar nekaj. Če se spomnem samo nekaterih...z Alesem v dveh prikupnih mestecih francoske Champagne, Troyes in Reimsu...z Uršo, Sabino, Nastjo ter malo Lanico v Luxembourgu pri naši skorajšnji mamici Maji in očkotu Urošu ter že uspešni mamici Lili in njeni sladki mali Brini...sončen, sproščujoč in v hudih, ogromnih toplicah plavajoč vikend paket v Budimpešti pri Uršini prijateljici Kati Madžarki...ki se je začel nedavno nazaj, pred natanko 5 dnevi in sedemnajstimi urami, ko sva se z Uršo vkrcale na letalo SN Brussels za Budimpešto. Hura! Sicer potovanje z letalom ne bi bilo isto, če ne bi imeli vsaj pol ure zamude. No, iz našega "gata" so potem, ko so nas prestavili na B1, odleteli v Tel Aviv. Še dobro, da sva opazile, ker bi zamudile res krasen vikend. Nad Budimpešto samo, morem priznat, sem bila kar malce razočarana. Seveda se zavedam, da je logično, da trpi zaradi posledic zgodovine, ampak vseeno. Pešta me je na trenutke spomnila na široke ulice Bangkoka, pa ne zaradi hektičnega prometa ali pa gneče in onesnaženosti, temveč zaradi na pol dokončanih ali pa napol razpadajočih stavb (saj ne vem natančno), ki izgledajo, kakor da nikogar več ne briga, kaj se je oz. kaj se bo zgodilo z njimi. Starih, zarjavelih busov in tramov, pa ogromnih billboard plakatov, ki delajo reklame za sve i svašta.
No, za razliko od Pešte, je Buda precej lepša, čistejša, bolj zelena in vsekakor bolj obljudena, saj je le administrativni, akademski in turistični center Maržarske. Da se vanjo zliva precej več državnih finančnih sredstev, pa se vidi že na zelo daleč.
Če sem že omenila malce manj pozitivni vtis, ki ga je name naredila zunanja podoba mesta, morem zdaj nujno dodati nekaj pozitivnega...kljub napovedi vročinskega vala, ki naj bi zajel Madžarsko, zaradi katere je večina ljudi pobegnila na hrvaško morje ali pa na svoj Balaton, je bilo mesto nadvse prijetno. Odprtost na vse možne strani neba (hm, vseh 8 :-)) ga naredi neverjetno svežega, v katerem se da dihat, pa čeprav je ne vem koliko čez 30 stopinj. Vsaj meni se je tako zdelo...še posebej zaradi Bruslja, ki je na vse možne strani neba zaprt! :-)
Mislim, da naju je bila Kati ravno toliko vesela, kakor midve nje in minipočitnic pri njej, saj je končno dobila dve "nadebudni žurerski duši", s katerima je končno lahko odkrila vsaj dve novi pridobitvi Budimpešte. Govorim seveda o barčkih, saj je jasno, a ne? Prvi se nahaja na notranjem dvorišču stavbe, ki med letom služi kot srednja šola, čez poletje pa jo zaprejo in na vrtu odprejo super skuliran, domisleno urejen, retro bar, kjer se zbira kul folk. Vzdušje me je spomnilo na poletni Kud. Ljudje posedajo, čvekajo, srkajo pivo, vino ali unikum (tipično madžarsko žganjico, ki sumljivo spominja na Jägra, samo da je 100x grenkejši...sicer ga pa pijejo za zdravje...hihi). Edino kar manjka, je muzika. Smešno, ampak skoraj nikjer nimajo muzike. To nama je pa res manjkalo. Nama z Uršo.
Drugi se je tudi ravnokar odprl, in se nahaja na razgledni točki nad Chain Bridgeom, takoj pod gradom, od koder se razprostira čudovit pogleda nad Budo in Pešto. Ta pa je čisto drugačne sorte kar zgornji, ampak vseeno zelo privlačen, še posebej zaradi razgleda, senčke in slastnega sirovega krožnika, ki smo ga s kruhom pomazale.
Naslednja lokacija...ampak tukaj je Kati že bila...enkrat. :-)... Vegetarium restavracija...odlična hrana, zelo lep ambient, ampak porcije pa ne morem opisat z eno samo besedo. Čisto preveč gigantske! Vse je popolnoma izven proporcij normalnega, a ne Urša. Midve bi lahko prosile za doggy bag in imele super kosilo naslednji dan. In ker nisva, smo pač morale same skuhat pašto. Voda in sonce v enih izmed treh ogromnih toplic v Budimpešti so nas namreč čisto izčrpale. Sploh naju z Uršo, ki sva preplavale 43 dolžin "tavelikega" bazena...z belima polivinilastima kapicama na glavah. Kaj sva bile seksi!!
No, še dobro, da sva se ful najedle, ker...seveda je imelo letalo zamudo, kaj pa drugega? Šele nekaj po polnoči smo pristale v objemu svojih od napornega, dooooolgega vikenda utrujenih možekov. Ljubo doma, kdor ga ima...ampak naslednji vikend pa v Strasbourg k Sabini in Julienu...na kolo za zdravo telo.
