Lili, Ives in Brina

Huraaaa za naso Liliko! Vceraj popoldne mi je v torbi zacvingljal telefon. Mesidz. Hm, od koga le? Od kar sem v Bruslju ne dobivam glih velik sms-ov. Skratka, pogledam in dobim naslednje sporocilo:
In je ze tu nasa tretja clanica! Brina je stara manj kot dve uri in tehta 2,5 kg. Ata in mama sta presrecna.
Ojojojojojoj, kar solze so mi prisle na oci, tako sem bla vesela. No, pa ne mi rect, da jst itak skoz neki jokam. Ni res! :-) Tokrat sem poleg orosenih oci dobila tudi kurjo polt in srcni utrip, visji kar za 2x! Noro! Ena mala strucka z imemom Brina bo od zdej naprej kratkocasila naso drago Lili in Ivesa!! Cestitaaaaam, mama in ata!!!

Obisk

Jaaaa, spet sem imela obisk! Na prejsnjo dezevno in presneto mrzlo marcevsko sredo sem imela cast in najvecje veselje objet nasega novopecenega ockota Bostjana! Seminar...pardon Bostjan, sestanek skupine, ki soustvarja program Europass, ga je pripeljal v moje malo mesto in uspelo nam je popit dve pivi v Harry Canary (haha, tuki imajo Irih pubi res domislena imena...naj nastejem se kaksnega...Old Oak, James Joyce), se pomenit kako in kaj in celo pravocasno v 15 minutah pr'sibat z naso super truper Toyo na Zaventem, belgijsko nacionalno letalice, od koder je Adria odpeljala nasega Bosteta nazaj v Slovenijo k svoji Meri in Aneju. Bostjan, cimvec takih ali pa malce daljsih obiskov, prosim!! :-)

Pred tremi dnevi, natanco na SPET dezevno, sivo in se kr mrzlo soboto, pa smo se vid'le se s Spelo. Ko smo se skupaj s Karin sedele v Cremerie de la vache, se basale z odlicno paradiznikovo juho, palacinkami s cokolado in cokoladnim muffinom s chantilly prelivom, sem se pocutla, kot da smo glihkar zakljucile delovni dan na Britishu in sle na Cankarjevo nabrezje nekaj majhnega sneknit. Super je bilo. Res! Ker je Karin mogla it kupit novo ponev, smo se razsle in midve s Spelo sva krenile na Chatlain, domicil, ki ga bova z Alesem zelo kmalu zamenjala! Hura, se ze neskoncno veseliva...ampak o tem kdaj drugic. Skratka, Spela pri meni doma na "Early" Grayu (sori za BC interno foro), ob Leonidas cokoladici...ce se nisem izvedela vsega ob sladicah pri Kravici (vache namrec pomeni krava pr fr), potem se je to zgodilo v nasi kuhinji. Res je lepo slisat, kako se imajo doma vsi radi, se selijo, nacrtujejo velike korake v bliznji prihodnosti...no, eni pa malo manjse, a ne Sasa...(dej, pokazi tole pisanje se svojemu mozu Spela)...Spela ni mogla nehat o teb govorit. Vidis, kako te ima rada in ful se je sekirala, ker si ti sam doma, z zlomljeno nogo, nikogar, ki bi te "mojckal". Skratka, pocasi in ziher z majhnimi koraki in pazi nase.

Se obiske, se obiske, prosim!

Lupcke iz prekrasnega, soncnega, pomladanskega Bruslja

Big bang

Najprej je tam v megli nekaj zasusljalo, nakar se je zaslisalo cvrcanje...potem dolgo casa nic...nato je pocilo...in se mene katapultiralo v vesolje hipernovodone komunikacije. In evo me...Snitka na blogu.

Saj sploh ne morem verjet, da sem se tudi jaz lotila tega. Najprej mi je Lili poslala mail, v katerem mi je razlozila, da je vzpostavila blog in da ga lahko obiscem na tej in tej strani, spremljam kaj se dogoja z njo, ker pac vcasih zmanjka casa, da vsem in vsakemu pises kako si, koliko cevljev si kupil, kaj se dogaja tam v daljnem, tujem mestu, kjer si nasel svoj dom. Z najvecjim veseljem sem vsake toliko casa odprla omenjeni naslov in prebrala njena razmisljanja. Pocasi mi je postajala ideja takega internetnega, semi-javnega dnevnika vsec. Piko na i pa je postavila nasa pr'jat'lca Maja iz Luxembourga, ki je nam sedmim puncam za dan zena podarila skupen blog Les-frendices....ces da bomo imele zdej svojo malo, samo naso, spletno kamro, kjer se bomo lahko zmenile cisto vse, brez da bi po nepotrebnem gnojile svoje sluzbene outlook accounte. Ideja me je cisto navdusila in se enkrat....evo me.

Tako...zdaj sem razložila kako je prislo do tega nenavadnega pojava...zdej pa zares. Obljubim, da bom pridno pisala na blogec, sicer ne vsak dan, ker to bi bilo pa cist prevec, a ne? :-) Vas obvescala politicni in gospodarski klimi v Bruslju, o globalne segrevanju ozracja in njegovih posledicah, o reciklazi, o plenarnih zasednjih edine, demokraticno izvoljene institucije v EU, o misijah v alzaski Strasbourg, selitvah iz enega konca Bruslja na drugega, sportnih dogodkih, o rojstnih dnevih in kolesarkih podvigih, o zmagah in zgubah, o napredku pri ucenju francoscine in se in se.

Najbolj bom pa vesela, ce boste tudi komentirali vse in vsakokrat. :-) Vse, kar morate narest je, ce ga ze slucanjo nimate, ustvarit gmail account in potem lahko komnetirate kolikor hocete. Samo to in nic drugega. Pika.Stop.

Zdaj pa samo se slikico pr'flikam in se beremo na Snitki.

Lupckam in objemam!

Vasa hipernovodobna komunikatorka (od nedavnega tudi smucarka) A